Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
domoljuben (3)
- domoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi dom, domovino: domoljubne ženske / domoljuben pesnik pesnik, ki piše domoljubne pesmi ♦ lit. domoljubna lirika lirika, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine in naroda; domoljubna pesem ♪
- domoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prijateljstvo med evropskimi in domorodnimi delavci; domorodno prebivalstvo otoka / domorodna rastlina 2. zastar. rodoljuben, domoljuben: izpolniti domorodno dolžnost; domorodne pesmi ♪
- svésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. zaveden, osveščen: svesten in domoljuben narod ∙ zastar. biti si svesten velike odgovornosti zavedati se; zastar. svesten si je zmage prepričan je v zmago ♪