Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dolgogriv (2)
- dolgogrív -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas ♪
- dolgogrívec -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪