Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dolgoglav (8)

1.      dolgoglàv  in dolgogláv -áva -o [u̯g] prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo: dolgoglav človek / dolgoglava lobanja ♪
2.      dolgoglávec  -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
3.      dolgoglávost  -i [u̯g] ž (ā) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo ♪
4.      dolihokefál  -a m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec ♪
5.      dolihokefálen  -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja ♪
6.      dolihokefalíja  -e ž (ȋ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
7.      dolihokefálnost  -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
8.      lobánja  -e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo 2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja ♪