Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dolgo (1718) 
- dolgo... [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen ♪
- dolgobrád in dolgobràd -áda -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo brado: star dolgobrad možak ♪
- dolgobrádec -dca [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor ima dolgo brado: krčmar je bil umazan dolgobradec ♪
- dolgobŕk -a -o [u̯g] prid. (ȓ r̄) ki ima dolge brke: dolgobrki možakarji ♪
- dolgobŕkec -kca [u̯g] m (ȓ) ekspr. kdor ima dolge brke ♪
- dolgocéven -vna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) ki ima dolgo cev: tlačil je tobak v svojo dolgocevno pipo / dolgoceven top; dolgocevna puška ♪
- dolgocévka -e [u̯g] ž (ẹ̑) rabi se samostojno ali kot prilastek kar ima dolgo cev: kadil je pipo dolgocevko / (puška) dolgocevka ♪
- dolgocvéten -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
- dolgočásen -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪
- dolgočásenje -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
- dolgočásiti -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
- dolgočásje -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
- dolgočásnež -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža ♪
- dolgočásnica -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
- dolgočásnost -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost ♪
- dolgočasováti -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
- dolgodlák in dolgodlàk -áka -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo dlako: dolgodlak pes; dolgodlaka mačka / dolgodlak kožuh ♪
- dolgodlákar -ja [u̯g] m (ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako ♪
- dolgodlákec -kca [u̯g] m (ȃ) ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec ♪
- dolgodnévnica -e [u̯g] ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
- dolgodôben -bna -o [u̯g] prid. (ó ō) knjiž. dolg, dolgotrajen: dolgodobno suženjstvo ♪
- dolgoglàv in dolgogláv -áva -o [u̯g] prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo: dolgoglav človek / dolgoglava lobanja ♪
- dolgoglávec -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
- dolgoglávost -i [u̯g] ž (ā) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo ♪
- dolgogrív -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
