Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dojnica (2)

1.      dójnica  in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica ♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja ♪
2.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico ♪