Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dojilja (4)

1.      dojílja  -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji ♪
2.      dojílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) zastar. dojilja: bila mu je dojilka ♪
3.      dójka  -e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka ♪
4.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico ♪