Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dobrikanje (3)

1.      dobríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od dobrikati se: pridobil si ga je z dobrikanjem / dobrikanje psa ♪
2.      izbóžati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z božanjem, dobrikanjem priti do česa: izbožal je dovoljenje od nje ♪
3.      pridobríkati se  -am se dov. (ȋ) dobrikajoč se priti: pes je pomigal z repom in se pridobrikal h gospodarju ● knjiž. znal se je pridobrikati ljudem z dobrikanjem si pridobiti njihovo naklonjenost ♪