Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dobljen (253) 
- posodôbljenje -a s (ȏ) glagolnik od posodobiti: posodobljenje izobraževanja in vzgoje / posodobljenje klasične drame ♪
- upodóbljenčev -a -o (ọ̑) pridevnik od upodobljenec: izraz upodobljenčevega obraza; prodreti v upodobljenčevo duševnost ♪
- upodóbljenec -nca m (ọ̑) kdor je upodobljen: prepoznati upodobljence; upodobljenci na sliki, znamkah ♪
- upodóbljenka -e ž (ọ̑) ženska oblika od upodobljenec: upodobljenke nosijo različna pokrivala; neznana upodobljenka ♪
- áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije ♪
- aktualizácija -e ž (á) prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev ♪
- amerícij -a m (í) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am ♪
- amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin ♪
- amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
- antracén -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana ♪
- aposterióren -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja ♪
- astát -a m (ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At ♪
- avreóla in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov ♪
- bánka -e ž (ȃ) 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč ♪
- básreliéfen tudi báreliéfen -fna -o [bar-] prid. (ȃ-ẹ̑) um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil ♪
- belílo -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom ♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil ♪
- berkélij -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Bk ♪
- bitúmen -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola ♪
- bóčnica -e ž (ọ̑) redko stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice; posteljna bočnica stranica ◊ anat. parna kost medenice; kolčnica; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda ♪
- bogástvo -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
- branílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju 2. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine 3. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo ♪
- braníti in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati
pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr.
na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
- cépljenec -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec ♪
- cínkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
- curíj in kiríj -a [kirij] m (ȋ) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
