Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dobi (1.651-1.675)


  1.      pôrok  tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
  2.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov ♪
  3.      posedánjiti  -im [tudi sǝd] dov. (ā ȃ) knjiž. narediti kaj sedanje, stvarno: človek lahko posedanji preteklost in prihodnost / posedanjil je način pisanja basni posodobil ♪
  4.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  5.      posést  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo ♪
  6.      posivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado ♪
  7.      poskúsiti  -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti 2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti 3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: novo cepivo so poskusili na živalih / poskusiti uporabnost nove iznajdbe 4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni ● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik ♪
  8.      poslánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / v Angliji poslanska zbornica spodnji dom ∙ vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec ♪
  9.      poslováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah // s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo // biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife 2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo ♪
  10.      poslovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od poslovodja: dobili so novo poslovodkinjo / poslovodkinja trgovine ♪
  11.      posmrtnína  -e ž (ȋ) denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino ♦ jur. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal ♪
  12.      posnemálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska oblika od posnemalec: kmalu si je pridobila precej posnemalk in občudovalk 2. etn. večja lesena žlica za posnemanje smetane s kislega mleka: s posnemalko je posnela mleko ♪
  13.      posodôbljenje  -a s (ȏ) glagolnik od posodobiti: posodobljenje izobraževanja in vzgoje / posodobljenje klasične drame ♪
  14.      posojílnica  -e ž (ȋ) nekdaj ustanova, ki sprejema denarne vloge in daje posojila: ustanoviti posojilnico; v posojilnici je dobil posojilo ♪
  15.      posojílo  -a s (í) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let // v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo ● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen ◊ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem ♪
  16.      posojilojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi posojilo: posojilojemalec in njegov porok ♪
  17.      pospeševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze ♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo ♪
  18.      pospeševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine ♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo pospeševálno prisl.: ti faktorji delujejo hkrati zaviralno in pospeševalno; pospeševalno vplivati na razvoj ♪
  19.      posprávljati  -am nedov. (á) 1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim // delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži // dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik 2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno 3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico ● ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil ♪
  20.      posréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano ♪
  21.      posredoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki posreduje: posredovalka v sporu / službo je dobila s pomočjo posredovalke / ženitna posredovalka / posredovalka kulture, umetnosti // kar vzdržuje zvezo med stvarmi, pojavi: umetnost je posredovalka med narodi in tudi med posameznimi dobami ◊ agr. rastlina, s katero se cepi podlaga pred cepljenjem z želeno sorto ♪
  22.      postárati  -am dov. (ȃ) narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se 1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati 2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost postáran -a -o: zgodaj postaran človek; postaran obraz ♪
  23.      postát  -i ž (ȃ) nar. 1. vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): široka postat plevic / rezači so se razvrstili v postati // del njive, vinograda, kolikor ga obdela en delavec od enega konca do drugega: dolga, široka postat pšenice / dobila je postat vinograda; njiva je široka le nekaj postati 2. del njive med dvema razoroma; ogon: vzdolž postati je zasajeno grmičje ♪
  24.      postáti  -stánem dov. (á ȃ) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu ∙ bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal // izraža dosego a) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati b) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije ♪
  25.      postáva 1 -e ž (ȃ) navadno s prilastkom 1. človeško telo glede na zunanji videz, zlasti rast, mere: dekle z deško postavo; kljub porodom ima še lepo postavo; popraviti pomanjkljivosti postave z ustreznim krojem; kakor hrast močna postava / spoznati koga po postavi / ekspr. krepka postava se je prerinila skozi vrata človek krepke postave / z oslabljenim pomenom biti majhne, suhe, visoke, vitke postave majhen, suh, visok, vitek // neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno človek: neka postava je ležala v parku; iz megle so se prikazale opotekajoče se postave 2. knjiž. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: igralec je ustvaril prepričljivo postavo vaškega veljaka; žena mu je bila vzor za mnoge ženske postave v romanu / on je ena izmed najbolj znanih postav našega kulturnega življenja oseba, osebnost 3. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju: trener je določil postavo šele dan pred tekmovanjem; moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi ● ekspr. bela postava stoji ob postelji smrt; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje ♪

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA