Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dninar (12) 
- dnínar -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar ♪
- dnínarica -e ž (ȋ) najeta kmetijska delavka, plačana na dan: domača hči in dninarice okopavajo krompir; preživljala se je kot dninarica ♪
- dnináriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah ♪
- dnínarka -e ž (ȋ) dninarica: njegova mati je bila dninarka ♪
- dnínarski -a -o (ȋ) pridevnik od dninar: dninarsko delo ♪
- déra in dêra -e ž (ẹ́; é) nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj: na dero hoditi ♪
- lánovka -e ž (ȃ) nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar) ♪
- peón -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov ♪
- spolovínar -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku: dninarji, najemniki in spolovinarji ♪
- tábrhar -ja m (á) nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo ♪
- težák -a m (á) 1. delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: delal je pri zidarjih kot težak; pristaniški težak; sprejmejo delavce težake // najet kmetijski delavec, plačan na dan; dninar: najeti težake / vsaka hiša je morala dati težaka za odmetavanje snega 2. nar. severovzhodno delovni dan pri kakem kmečkem opravilu, ki se opravi namesto plačila: odslužil je dva težaka; za oranje je zahteval dvanajst težakov 3. knjiž. konj težke pasme: poleg težakov je imel še par dirkalnih konj ● star. hoditi v težake na dnino ♪
- težákinja -e ž (á) delavka, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: bila je hkrati upraviteljica in težakinja // najeta kmetijska delavka, plačana na dan; dninarica: najeti težakinje; bajtarska težakinja ♪