Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dni (5926)

1.      dníčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. redko ki raste na dnu, pri tleh: dnični listi 2. nar. ki leži v dniki: njive, ki niso preveč dnične, so že zorane ♪
2.      dníka  -e ž (í) nar. plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: v dnikah stoji spomladi voda ♪
3.      dníkast  -a -o prid. (í) nar. podoben dniki: dnikasta globel ♪
4.      dnína ¹ -e ž (ȋ) delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne ♪
5.      dnína ² -e ž (í) nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi ♪
6.      dnínar  -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar ♪
7.      dnínarica  -e ž (ȋ) najeta kmetijska delavka, plačana na dan: domača hči in dninarice okopavajo krompir; preživljala se je kot dninarica ♪
8.      dnináriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah ♪
9.      dnínarka  -e ž (ȋ) dninarica: njegova mati je bila dninarka ♪
10.      dnínarski  -a -o (ȋ) pridevnik od dninar: dninarsko delo ♪
11.      dníniti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. hoditi na dnino: dninil je pri kmetih ♪
12.      dníšče  -a s (í) redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno: vode tečejo v dnišče ♪
13.      dníti  -ím nedov., dnì (ȋ í) redko vstavljati dno: dniti sod ♪
14.      abecédnica  -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik ♪
15.      abecédnik  -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika ♪
16.      abecédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila ♪
17.      ájdnica  -e ž (ȃ) redko ajdovica ♪
18.      ájdnik  -a m (ȃ) redko kruh iz ajdove moke; ajdovec ♪
19.      Ariádnin  -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov ♪
20.      bádnik  -a m (ȃ) nar. belokranjsko badnjak ♪
21.      baládnik  -a m (ȃ) knjiž. pesnik balad: Aškerc je naš najboljši baladnik ♪
22.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica ♪
23.      bédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik ♪
24.      besédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico ♪
25.      besédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič) ♦ jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču 2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226