Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dni (77-101)

77.      hodník  in hódnik -a m (í; ọ̑) etn. grobo, ročno tkano platno: srajca iz hodnika // preja iz kratkih lanenih ali konopljenih izčesanih vlaken ♪
78.      hodníkov  in hódnikov -a -o (í; ọ̑) pridevnik od hodnik, platno: hodnikova srajca ♪
79.      hodnína  -e ž (ȋ) star. hodno platno: rjuhe iz hodnine ♪
80.      hodníški  -a -o (ȋ) pridevnik od hodnik, prostor: hodniška ograja; hodniška vrata ♪
81.      hudník  -a m (í) evfem., navadno kletvica hudič: hudnik! ti hudnik ti; hudnik vedi, kako je to ♪
82.      invalidnína  -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine // pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli ♪
83.      izgrédnik  -a m (ẹ̑) publ. udeleženec izgreda: policija je zaprla precej izgrednikov ♪
84.      izhódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo: slovar obsega nad štirideset tisoč izhodnic ♪
85.      izpádnica  -e ž (ȃ) urb. cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo: novo naselje gradijo ob mestni izpadnici ♪
86.      izpádnik  -a m (ȃ) voj. kdor napravi izpad: zaustaviti izpadnike ♪
87.      izposodník  -a m (í) jur. kdor si kaj izposodi ♪
88.      izsledník  -a m (í) knjiž., redko preiskovalec, preiskovalni sodnik ♪
89.      izsrédnik  -a m (ẹ̑) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče; ekscenter: gibanje izsrednika ♪
90.      izsrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izsrednik; ekscentrski: izsredniški pogon / izsredniška gred ♦ obrt. izsredniška stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri ♪
91.      izvídnica  -e ž (ȋ) 1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot: izvidnica je sporočila, da se bliža sovražnik; brigada se je spopadla z nemško izvidnico; motorizirana izvidnica; partizanska izvidnica / ladja izvidnica 2. navadno v zvezi z iz, na, v izvidniška akcija: priti iz izvidnice; iti v izvidnico; biti na izvidnici, v izvidnici ♪
92.      izvídnik  -a m (ȋ) kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot: izvidniki preiskujejo okolico poti; naši izvidniki so padli v zasedo / žarg. pilot izvidnika izvidniškega letala ♪
93.      izvídniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izvidnike ali izvidništvo: izvidniški obhod, polet; izvidniška akcija / izvidniško poročilo / izvidniška točka / izvidniški čoln; izvidniška četa; izvidniško letalo letalo, prirejeno, opremljeno za izvidništvo ♪
94.      izvídništvo  -a s (ȋ) dejavnost izvidnikov: za izvidništvo sta pomembni hitrost in konspirativnost / četa je opravila nevarno izvidništvo ♪
95.      jágodnik  -a m (á) bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica ♪
96.      jugovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugovzhoda: enakomeren jugovzhodnik ♪
97.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik ♪
98.      kolédnica  -e ž (ẹ̑) etn. 1. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki: peti kolednice / božična, novoletna kolednica; kresna kolednica 2. ženska, ki koleduje: koledniki in kolednice ♪
99.      kolédnik  -a m (ẹ̑) etn. kdor koleduje: hodil je s koledniki od vasi do vasi ♪
100.      kolédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledniški obhodi; koledniške navade ♪
101.      koméndnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko komendator: imenovan je bil za komendnika ♪

   1 2 27 52 77 102 127 152 177 202