Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dni (51-75)
- dohodnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dohodnino: znižati dohodninsko stopnjo / dohodninski davek ♪
- dovódnica -e ž (ọ̑) anat. žila, ki dovaja kri k srcu: krogla mu je pretrgala dovodnico; žile dovodnice in odvodnice ♪
- dvórazrédnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) nekdaj dvorazredna šola: razširitev enorazrednice v dvorazrednico ♪
- dvórédnik -a m (ọ̑-ẹ̑) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
- dvóvodníški -a -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic: dvovodniški vod ♪
- ednína -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi ♪
- ednínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ednino: edninske končnice / edninski samostalnik samostalnik, ki ima samo ednino ♪
- ênorazrédnica -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica ♪
- févdnik -a m (ẹ̑) zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov ♪
- gládnica -e ž (ȃ) bot. nizek plevel z belimi ali rumenimi cveti, Draba: zimzelena gladnica ♪
- godníti se -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪
- gozdník -a m (í) knjiž. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: odkrili so gozdnike ♪
- gozdnína -e ž (ȋ) zastar. pristojbina za izkoriščanje gozda ♪
- gradník 1 -a m (í) knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike ♪
- gradník 2 -a m (í) star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast ♪
- grádnikovec -vca m (ȃ) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko ♪
- grédnica -e ž (ẹ̑) deska s prečnimi letvami, ki se rabi namesto stopnic: zbiti grednico za kokoši ♪
- gródnica -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica ♪
- gródničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice ♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
- helebárdnik -a m (ȃ) helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov ♪
- hladníca -e ž (í) star. senčnica, uta: sedeti v hladnici ♪
- hládnikovka -e ž (ȃ) bot. rastlina z belimi cveti v kobulih, ki raste v Trnovskem gozdu, Hladnikia pastinacifolia ♪
- hodníček -čka m (ȋ) manjšalnica od hodnik, prostor: stal je na ozkem hodničku; hodniček pred stanovanjem ♪
- hodníčen tudi hódničen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo ♪
- hodníčevka tudi hódničevka -e ž (í; ọ̑) etn. srajca iz hodnega platna: nosi oguljeno hodničevko ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226