Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dni (426-450) 
- zalédnik -a m (ẹ̑) ekspr. vojak v zaledju: frontniki in zaledniki ♪
- zamúdnica -e ž (ȗ) ženska oblika od zamudnik: odpreti vrata zamudnici; razredničarka je opozorila zamudnico ♪
- zamúdnik -a m (ȗ) 1. kdor pride kam pozneje, kot je določeno: čakajo, če bo prišel še kak zamudnik; zamudniki motijo pouk 2. kdor ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje: obljubili so jim rok za zamudnike 3. kdor naredi kaj pozneje kot drugi: pri oblikovanju lastne suverene države smo zamudniki ♪
- zamudnína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno: prepozno je vrnil knjige, zato je plačal zamudnino ♪
- zamúdniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na zamudnike ali zamudništvo: zamudniških rokov ne bo / zamudniški narod ♪
- zamúdništvo -a s (ȗ) dejstvo, da je kdo zamudnik: za nekatere narode je značilno zamudništvo; zamudništvo v kulturi ♪
- zapádnik -a m (ȃ) zahodnik: zapihal je zapadnik / zastar. zapadnik ne more razumeti mišljenja vzhodnjakov zahodnjak ♪
- zapovedník -a m (í) 1. kdor zapoveduje: bil je zapovednik v vasi / oče mu je bil hud, strog zapovednik 2. star. poveljnik: postavili so ga za vrhovnega zapovednika; zapovednik trdnjave ♪
- zaródnica tudi zarodníca -e ž (ọ̑; í) knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin ♪
- zarodník -a m (í) knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda ♪
- zasédnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki ∙ knjiž., redko nemški zasedniki okupatorji ♪
- zavídnik -a m (ȋ) knjiž. zavisten človek: postal je velik zavidnik ● zastar. ima mnogo zavidnikov sovražnikov ♪
- zavódnica -e ž (ọ̑) zastar. zapeljivka: lepa zavodnica ♪
- zavódnik -a m (ọ̑) zastar. zapeljivec: zavodnik sosedove žene ♪
- zelenjádnica -e ž (ȃ) nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice; pridelovanje zelenjadnic ♪
- zelenjádnik -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: pri hiši ima zelenjadnik in sadovnjak ♪
- zglédnik -a m (ẹ̑) knjiž., redko vzornik: postati komu zglednik ♪
- zmŕdniti -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno v zvezi z obraz, ustnice narediti nenaravne, spačene gube, poteze: zmrdniti obraz; zmrdniti z ustnicami zmŕdniti se s takimi gubami, potezami, zlasti okrog ust in nosu, pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: ob tem se bodo ljudje zmrdnili; zmrdniti se nad darilom; zaradi graje se je nejevoljno zmrdnil; zaničljivo se zmrdniti ♪
- zvézdnica -e ž (ẹ̑) 1. zelo slavna igralka ali pevka: nastop priljubljene zvezdnice; zvezdnice in zvezdniki / filmska, gledališka zvezdnica 2. nar. zahodno planika: cvet zvezdnice ◊ vrtn. lončna rastlina z majhnimi, rumenimi cveti in velikimi, navadno rdečimi ali rumenimi ovršnimi listi, Euphorbia pulcherrima ♪
- zvézdnik -a m (ẹ̑) zelo slaven igralec ali pevec: postal je zvezdnik; v filmu nastopajo znani zvezdniki / filmski, gledališki, operni zvezdnik // publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: v orkestru ni bilo zvezdnikov; zvezdnik nogometnega kluba / alpinistični, košarkarski, teniški zvezdnik ♪
- zvézdniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zvezdnike ali zvezdništvo: pridobil si je zvezdniški sloves / zvezdniška zasedba ♪
- zvézdništvo -a s (ẹ̑) dejstvo, da je kdo zvezdnik: stremeti po zvezdništvu / zvezdništvo v športu; prvaštvo in zvezdništvo ♪
- zvodníca -e ž (í) ženska oblika od zvodnik: prostitutke in zvodnice ♪
- zvodník -a m (í) kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke: brezvesten zvodnik; zvodnik in prostitutka // kdor koga nagovori, zapelje v spolni odnos: pretepel je zvodnika svoje žene ♪
- zvodníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zvodnike ali zvodništvo: zvodniške ženske / zvodniški pogled ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526 
