Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dni (3.477-3.501)


  1.      popkovína  -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
  2.      popláčati  in poplačáti -am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot ∙ knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval popláčan -a -o: dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan ♪
  3.      poplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove 2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom ♪
  4.      poplakníti  in poplákniti -em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah ● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti ♪
  5.      popláviti  -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo ♪
  6.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  7.      pòporóden  -dna -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi ♪
  8.      poprávek  -vka m (ȃ) 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  9.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  10.      popréj  prisl. (ẹ̑) prej: malo poprej si me nekaj vprašal; nekaj dni poprej je bil še zdrav / težko je prositi človeku, ki je poprej ukazoval; delal je po poprej narejenem načrtu; ona je stala in ga gledala kakor poprej; zdaj je bolj previden kakor poprej / star., v vezniški rabi še zadnji pozdrav, poprej ko grem preden ♪
  11.      popríšče  -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču ● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče ♪
  12.      pôprovec  -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
  13.      popŕsnik  -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik ♪
  14.      poprtník  -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
  15.      porabíti  in porábiti -im dov. (ȋ á) 1. narediti, da ni več razpoložljivih a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek ♪
  16.      poračúnati  -am dov. (ȗ) 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel ♪
  17.      porájanje  -a s (á) glagolnik od porajati: porajanje otroka / porajanje v porodnišnicah / porajanje nove družbene skupnosti / porajanje novega dneva ♪
  18.      poravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava // postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo ♪
  19.      poréden  -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv ● zastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati ♪
  20.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  21.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
  22.      poríbati  -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali // ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal poríban -a -o: poribano stopnišče ♪
  23.      poróčati 2 -am nedov. (ọ́) po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah poróčati se postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete ♪
  24.      poròd  in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́) ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije ∙ star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila ♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom // zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod ♪
  25.      poróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo ♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu ♪

   3.352 3.377 3.402 3.427 3.452 3.477 3.502 3.527 3.552 3.577  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA