Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dni (301-325)
- rúdnik -a m (ȗ) prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik; spustiti se v rudnik; bogat rudnik; eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga // ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij ♪
- rudnína -e ž (ȋ) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini ♪
- rudnínka -e ž (ȋ) trg. rudninske snovi kot dodatek, primes krmi: dajati živini rudninko ♪
- rudninoslóvje -a s (ọ̑) mineralogija: razvoj rudninoslovja ♪
- rudnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rudnino: rudninska sestava kamnine / velikost rudninskih zrnc / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; rudninsko gnojilo, krmilo ♪
- rúdniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva ∙ zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku ♪
- samoródnica -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico ♪
- sédnica -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
- sédničen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od sednica: sednična grča ♪
- sekúndnik -a m (ȗ) knjiž. sekundni kazalec: premikanje sekundnika ♪
- severovzhódnik -a m (ọ̑) veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik ♪
- severozahódnik -a m (ọ̑) veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik ♪
- shódnica -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica ♪
- skládnica -e ž (ȃ) knjiž. skladovnica: skladnica drv, knjig ● bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih ♪
- sklédnica -e ž (ẹ̑) zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis: sklednice in kornjače ♪
- sklédnik -a m (ẹ̑) etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik; jemati sklede iz sklednika ♪
- sladkosnédnica -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica ♪
- sledník -a m (í) knjiž. 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki 3. vohun: podatki slednikov ● star. kraljevi sledniki privrženci ◊ lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu ♪
- smodník -a m (í) eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju ♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik ♪
- smodníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na smodnik: smodnikova obstojnost / smodnikov dim / smodnikov prah ♪
- smodníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na smodnik: smodniški dim / smodniški naboji / smodniško skladišče ♪
- smodníšnica -e ž (ȋ) skladišče smodnika: sovražnik je odkril smodnišnico; pren., ekspr. svet se je spremenil v nevarno smodnišnico // tovarna smodnika: kamniška smodnišnica ♪
- smrádnica -e ž (ȃ) zool. žleza nekaterih živali, ki izloča smrdljivo snov ♪
- sòbesédnica -e ž (ȍ-ẹ̑) ženska oblika od sobesednik: zabavati sobesednico / biti komu sobesednica v razpravah ♪
- sòbesédnik -a m (ȍ-ẹ̑) oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: poslušati, prekinjati sobesednika; prijeten sobesednik; nedostopnost sobesednika za dokaze / sobesednik v polemiki ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401