Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dni (1.151-1.175)



  1.      ênorazréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika: enorazredni oddelek 2. nekdaj ki ima en razred, oddelek: enorazredna ljudska šola
  2.      ênoréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na eno red, vrsto: enoredna kolona avtomobilov / enoredni suknjič suknjič z gumbi v eni vrsti
  3.      enoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina
  4.      ênožíčen  -čna -o prid. (ē-) ki je iz ene žice: mreža ima enožične zanke ♦ elektr. enožični vod vod, ki je iz ene žice, enega vodnika
  5.      ênožílen  -lna -o prid. (ē-) elektr. ki je iz ene žile: enožilni kabel, vodnik
  6.      epákta  -e ž () astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
  7.      eparhíja  -e ž () v vzhodni cerkvi škofija
  8.      epidót  -a m (ọ̑) min. rudnina kalcijev aluminijev in železov silikat
  9.      epífora  -e ž () lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov
  10.      épika  -e ž (ẹ́) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo: lirika, epika, dramatika // epska dela: junaška epika; lirično-meditativna epika
  11.      epískop  -a m () v vzhodni cerkvi škof
  12.      epitáf  -a m () knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis: prebiral je epitafe na pokopališču / pesnik si je sam napisal epitaf; Župančičev epitaf na grobnici narodnih herojev // nagrobnik z napisom: epitafi, vzidani v steno
  13.      epizóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje
  14.      eponím  -a m () pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov
  15.      epsomít  -a m () min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol
  16.      esêsovec  -vca m () pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas
  17.      esêsovka  -e ž () pog., v nacistični Nemčiji pripadnica vojaške organizacije SS: priznala je, da je bila esesovka
  18.      esperantíst  -a m () kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste
  19.      estráden  -dna -o prid. () nanašajoč se na estrada 2: estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
  20.      etáža  -e ž () 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema
  21.      eternít  -a m () zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom
  22.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  23.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij
  24.      evklídski  -a -o prid. () geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica
  25.      ex óffo  [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA