Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dni (101-125)



  1.      koméndnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko komendator: imenovan je bil za komendnika
  2.      labódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica; zapeti labodnico
  3.      dnica  -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica: lednica in sednica
  4.      ledník  -a m (í) star. ledenik: iti čez lednik
  5.      lepobesédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
  6.      ležetrúdnik  -a m () zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: sove in ležetrudniki
  7.      lobôdnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae
  8.      maloprídnica  -e ž () ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka
  9.      maloprídnik  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
  10.      malovrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico
  11.      medvédnica  -e ž (ẹ̑) medvedji brlog: medved je prišel iz medvednice
  12.      mesoglédnik  -a m (ẹ̑) nekdaj oseba, usposobljena za pregled mesa zaklane živali: občinski mesoglednik
  13.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki
  14.      mèzdniški  in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki mǝz] prid. (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) v nekaterih deželah najemniški: mezdniške čete
  15.      mèzdništvo  in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki mǝz] s (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu
  16.      mnogoródnica  -e ž (ọ̑) med. ženska, ki je mnogokrat rodila: do nenadnega poroda pride običajno le pri mnogorodnicah
  17.      dnica  -e ž (ọ̑) plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: peč z zelenimi modnicami
  18.      dnik  -a m (ọ̑) anat. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje modnika
  19.      dniti  -em dov.) ekspr. ganiti, migniti: mrdniti z nosom, obrazom, ustnicami / vulg. mrdniti z ritjo / še mrdnil ne bi, ko bi ga tepli ∙ ekspr. no, pač, je hladno mrdnil rekel
  20.      mrtvoúdnik  -a m () star. ohromel, hrom človek: ozdraviti mrtvoudnika
  21.      nadebúdnica  -e ž () neustalj. nadobudnica: za službo se je prijavila dvajsetletna nadebudnica
  22.      nadglédnik  -a m (ẹ̑) zastar. nadzornik: postal je nadglednik / pristaniški nadglednik
  23.      nadobúdnica  -e ž () knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska: sosedova nadobudnica / filmska nadobudnica
  24.      nadobúdnik  -a m () star. nadarjen, veliko obetajoč moški: razočarati se nad nadobudniki
  25.      najézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. najezdnik

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA