Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dna (2851)

1.      brezzvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč ♪
2.      gozdnár  -ja m (á) zastar. gozdar: bil je gozdnar majhne graščine ♪
3.      gózdnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z gozdom: gozdnati kraji; gozdnata področja ♪
4.      gózdnatost  -i ž (ọ̑) poraslost z gozdom: hribovitost in gozdnatost sta ovirali naseljevanje; velika gozdnatost dežele ♪
5.      grózdnat  -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ȁ ā) ki ima grozde: grozdnat trs ♪
6.      grúdnat  -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
7.      izpodnášanje  in spodnášanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodnašati: izpodnašanje brega / medsebojno izpodnašanje ♪
8.      izpodnášati  -am in spodnášati -am nedov. (ȃ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol 2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo // v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati 4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša ● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja ♪
9.      jágodnat  -a -o prid. (á) poln jagod: jagodnat grozd ♪
10.      krédnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: krednat prah / krednata tla / krednate skale ♪
11.      ljudnàt  -áta -o in ljúdnat -a -o prid. (ȁ ā; ȗ) star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi ♪
12.      lódnast  -a -o prid. (ọ́) ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka; lodnasta pelerina ♪
13.      mèdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki je, obstaja med narodi kake države: glavni predmet razprave je bilo vprašanje mednacionalnih odnosov v državi; poglabljati mednacionalno sodelovanje ♪
14.      mèdnadstrópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani ♦ grad. mednadstropna konstrukcija ♪
15.      mèdnadstrópje  -a s (ȅ-ọ̑) grad. nižje, manjše nadstropje med dvema nadstropjema: pisarna je bila v mednadstropju ♪
16.      mèdnároden  -dna -o prid. (ȅ-á) publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji ♪
17.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
18.      mednárodnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno ♪
19.      mednárodnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na mednarodno pravo: mednarodnopravni predpisi / mednarodnopravne obveznosti ♪
20.      mednárodnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti ♪
21.      mèdnaslòv  -óva m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi ♪
22.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne ♪
23.      nàdnaráva  -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
24.      nàdnaráven  -vna -o prid. (ȁ-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti ♪
25.      nàdnarávnost  -i ž (ȁ-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226