Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dna (452-476)
- elongácija -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege ♪
- emfáza -e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi ♪
- empírik -a m (í) 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik 3. filoz. empirist: čist empirik ♪
- empirízem -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu ♪
- ênaindvájset -ih štev. (ē-ȃ) izraža število ali številko enaindvajset [21]: star enaindvajset let; sam.: igr. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset ♪
- enakoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje // enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti ♪
- enakovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
- energíja -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne
smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije ♪
- enklíza -e ž (ȋ) lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost: beseda je v enklizi ♪
- ênobeséden -dna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obstoji iz ene besede: enobesedni odgovor ♪
- ênohóden -dna -o prid. (ē-ọ̑) elektr., navadno v zvezi enohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje ene polovice vala izmeničnega toka ♪
- enológ -a m (ọ̑) strokovnjak za enologijo: priznan enolog; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
- ênorazréden -dna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika: enorazredni oddelek 2. nekdaj ki ima en razred, oddelek: enorazredna ljudska šola ♪
- ênorazrédnica -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica ♪
- ênoréden -dna -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na eno red, vrsto: enoredna kolona avtomobilov / enoredni suknjič suknjič z gumbi v eni vrsti ♪
- enoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina ♪
- éntodêrm -a m (ẹ̑-ē) biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast: ektoderm in entoderm ♪
- epíteton -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne ♪
- epizóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje ♪
- epopéja -e ž (ẹ̑) 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo ♪
- eremitáža -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
- esperantíst -a m (ȋ) kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste ♪
- estráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na estrada 2: estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov ♪
- étimon -a m (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda ♪
- Évin -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja ● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola ♪
327 352 377 402 427 452 477 502 527 552