Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

divji merjasec (4)

1.      merjásec  -sca m (á) 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča ♦ vet. skopiti merjasca 2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec 3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec ♪
2.      nerès  -ésa m (ȅ ẹ́) star. divji merjasec ♪
3.      nerésec  -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca ♪
4.      véper  -pra m (ẹ́) knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra // divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper ♪