Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
divjaštvo (1) 
- divjáštvo -a s (ȃ) slabš. divjaško početje ali dejanje: kar počne, je pravo divjaštvo; divjaštva tujih vojakov // lastnost divjega, divjaškega človeka: drži se ga še divjaštvo in surovost ◊ zgod. divjaštvo po Morganu in Engelsu prva stopnja v razvoju človeške družbe ♪