Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

disparaten (1)



  1.      disparáten  -tna -o prid. () knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA