Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

diskoteka (1)

1.      diskotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko ♪