Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

disk (126)

1.      dísk  -a m (ȋ) 1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca 2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje; zavorni disk zavorni kolut ♪
2.      diskalceát  -a m (ȃ) nekdaj menih reda bosonogih avguštincev: samostan diskalceatov v Ljubljani ♦ rel. menih reda, katerega člani hodijo bosi ali v sandalah ♪
3.      diskánt  -a m (ā) muz., zlasti v srednjeveških zborih najvišji pevski glas: peti diskant / govoriti z diskantom ♪
4.      diskantíst  -a m (ȋ) zlasti v srednjeveških zborih kdor poje diskant: nastop diskantistov in altistov ♪
5.      dískast  -a -o prid. (ȋ) podoben disku: diskasta ploščica ♦ avt. diskasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni kolut in zavornika ♪
6.      diskéta  -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa ♪
7.      diskéten  -tna -o prid. (ẹ̑) elektr., navadno v zvezi disketna enota del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih ♪
8.      dísko  tudi dísco -a [disko] m (ȋ) lokal zlasti za mlade, v katerem se pleše ob zelo glasni glasbi, navadno z gramofonskih plošč: plesati v disku; neskl. pril.: disko klub; disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku ♪
9.      diskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati diskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: diskont menice ♪
10.      diskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diskont: povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice ♪
11.      diskontinuíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: diskontinuiran razvoj; diskontinuirano delo ♪
12.      diskontinuíranost  -i ž (ȋ) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: diskontinuiranost razvoja ♪
13.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji ♪
14.      diskontíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diskontirati: diskontiranje menic ♪
15.      diskontírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z diskontom: diskontirati menico ♪
16.      diskordánca  -e ž (ȃ) geol. nevzporednost skladov zaradi tektonskih procesov ♪
17.      diskordánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diskordanco: diskordantni skladi / diskordantna lega ♪
18.      diskotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko ♪
19.      diskrecíja  -e ž (ȋ) 1. diskretno ravnanje, vedenje: lahko računamo z njegovo diskrecijo; potrebna je popolna diskrecija 2. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji ♪
20.      diskrecíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecijska pravica ♪
21.      diskrecionáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica ♪
22.      diskreditíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diskreditirati: vsa propaganda je bila usmerjena v diskreditiranje zunanje politike ♪
23.      diskreditíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost diskreditiranega: diskreditiranost stranke ♪
24.      diskreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti veljavo, ugled: s temi izjavami so ga popolnoma diskreditirali; njegovo ravnanje ga je diskreditiralo v očeh tovarišev; s svojim nastopom so se diskreditirali / ta gledališka interpretacija je delo diskreditirala diskreditíran -a -o: vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano ♪
25.      diskrepánca  -e ž (ȃ) knjiž. nesoglasje, neskladnost, nasprotje: prišlo je do diskrepance med možnostmi in načrti; očitna diskrepanca; stilna diskrepanca; diskrepanca med solistom in dirigentom / junak se zaradi notranjih diskrepanc zlomi ♪

1 26 51 76 101 126