Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

disk (26-50)



  1.      diskrepánten  -tna -o prid. () knjiž. nesoglasen, neskladen, nasproten: diskrepantni interesi
  2.      diskréten 1 -tna -o prid., diskrétnejši (ẹ̑) 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek; bil je diskreten in je molčal; obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno / hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno 2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga; diskretna razsvetljava; diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal diskrétno prisl.: oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku
  3.      diskréten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ločen drug od drugega: pegice na tem delu obraza so diskretne ◊ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0
  4.      diskrétnost 1 -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost diskretnega1: diskretnost je njegova vrlina; sramežljiva diskretnost / potrebna je stroga diskretnost / posebno nam je ugajala diskretnost dekoracije
  5.      diskrétnost 2 -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost diskretnega2: diskretnost enot
  6.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  7.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  8.      diskriminánta  -e ž () mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante
  9.      diskriminátorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  10.      diskriminírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati: diskriminirati črnce; diskriminirati nezakonskega otroka 2. redko razlikovati, razločevati: s temi sredstvi uspešno diskriminiramo naravne in umetne pojave diskriminíran -a -o: podeželska mladina je bila pri šolanju diskriminirana; diskriminirano umetniško delo
  11.      diskúrz  -a m () knjiž. pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari: začela sta dolg diskurz o tem filozofskem vprašanju
  12.      diskurzíven  -vna -o prid. () filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje
  13.      diskurzívnost  -i ž () filoz. sposobnost razumskega, logično razčlenjenega mišljenja: intuitivnost in diskurzivnost; načelo diskurzivnosti / diskurzivnost mišljenja
  14.      dískus  -a m () anat. ploščica iz veziva in hrustanca med kostema: poškodbe medvretenčnih diskusov ♦ med. dislokacija diskusa
  15.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovoriliekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena
  16.      diskusíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskusijo: diskusijski krožek; diskusijski sestanki so bili zelo obiskani; diskusijski večer / diskusijska snov
  17.      diskutabílen  -lna -o prid. () publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna
  18.      diskutánt  -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant
  19.      diskutántka  -e ž (ā) ženska, ki diskutira: diskutanti in diskutantke / je spretna diskutantka
  20.      diskutíranje  -a s () glagolnik od diskutirati: vneto diskutiranje o problemu
  21.      diskutírati  -am nedov. () izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, razpravljati: odgovor je jasen in o tem ni treba več diskutirati; na sestanku so diskutirali o delu organizacije; živahno diskutirati / publ. o vsem tem se javno diskutira govori, piše
  22.      diskvalificírati  -am dov. in nedov. () 1. odvzeti (moralno) vrednost, ceno: to dejanje ga je diskvalificiralo; s svojim nastopom se je popolnoma diskvalificiral 2. šport. odvzeti pravico do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalificirati tekmovalca; zaradi napak v teku so konja diskvalificirali izločili iz tekmovanja diskvalificíran -a -o: diskvalificiran plavalec; moralno diskvalificiran človek
  23.      diskvalifikácija  -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politična diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalifikacija igralca
  24.      ìndiskrecíja  -e ž (-) knjiž. indiskretnost: obsojali so njegovo indiskrecijo / zagrešiti indiskrecijo
  25.      ìndiskréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno ìndiskrétno prisl.: indiskretno namigovati, poročati, pripovedovati

   1 26 51 76 101 126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA