Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dim (799)



  1.      dìm  díma m ( í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzrokameteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost
  2.      díma  -e ž () nar. temno siva krava: pasel je dimo in sivko
  3.      dímast  -a -o prid. (í) 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna // ki je temno sive barve: dimasto govedo 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela dímasto prisl.: dimasto bele meglice
  4.      dímček  -čka m () ekspr. manjšalnica od dim: bel dimček se suklja iz dimnika / dimčki so se kadili od premočenih čepic
  5.      dímec  -mca m () ekspr. manjšalnica od dim: dimec se suklja iz dimnika; na robu gozda je opazil dimec
  6.      dímek  -mka m () 1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu 2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek
  7.      dímeljen  -jna -o [mǝl] prid. () nanašajoč se na dimlje: dimeljni predel telesa / dimeljni loj
  8.      dímeljnica  -e [mǝl] ž () anat. parna kost medenice v dimljah
  9.      dímeljničen  -čna -o [mǝl] () pridevnik od dimeljnica: dimeljnična zrast
  10.      dímeljski  -a -o [mǝl] prid. () nanašajoč se na dimlje: dimeljski pregib; dimeljska kila
  11.      dímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motniagr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
  12.      dimenzíja  -e ž () vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas
  13.      dimenzíjski  -a -o () pridevnik od dimenzija: dimenzijski podatki
  14.      dimenzionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dimenzijo: dimenzionalna določitev
  15.      dimenzionálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost dimenzionalnega, razsežnost: dimenzionalnost predmetov / stvarnost je v tej poeziji prenesena v neko novo poetsko dimenzionalnost
  16.      dimenzioníranje  -a s () glagolnik od dimenzionirati: dimenzioniranje konstrukcije letala; dimenzioniranje gradbenih objektov / dimenzioniranje glavnih oseb v drami
  17.      dimenzioníranost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost dimenzioniranega; velikost, razsežnost: dimenzioniranost množičnih scen v filmu
  18.      dimenzionírati  -am dov. in nedov. () določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop dimenzioníran -a -o: pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb
  19.      dímeter  -tra m () lit. verz iz dveh enakih stopic: romanca v trohejskih dimetrih
  20.      dímije  -mij ž mn. ( ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov: nosila je pisane dimije; dimije iz živo rdeče svile
  21.      diminuéndo  prisl. (ẹ̑) muz., označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja pojemajoče
  22.      dímiti  -im nedov. ( ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe ♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo dímiti se kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi dimèč -éča -e: dimeča se drva
  23.      dímka  -e ž () nar. temno siva krava: dimko je že pomolzla; krava dimka
  24.      dímlje  -melj ž mn. ( ) anat. spodnji del trupa med trebuhom in stegni: bolečine v dimljah
  25.      dímljenje  -a s () glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA