Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dieceza (2) ![](arw_left.gif)
- diecéza -e ž (ẹ̑) 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc ♪
- diecezánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diecezo; škofijski: diecezanski sedež; diecezanski bogoslovni zavod ♪