Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dičiti (13)


  1.      díčiti  -im nedov. (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati: čelo mu diči lovorov venec; ciprese dičijo grobove; rada se je dičila s trakovi in čipkami / diči ga marljivost in skromnost díčiti se zastar. hvaliti se, bahati se: rad se diči s svojim delom ♪
  2.      apendicítis  -a m (ȋ) med. vnetje slepiča ♪
  3.      besedíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti ♪
  4.      hudíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko hudičati: kar naprej se duša in hudiči ♪
  5.      nabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril ♪
  6.      nabodíčiti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž., redko zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec) ♪
  7.      odíčiti  -im dov. (í ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: odičiti grob s cvetjem; odičila se je z biseri / cesar ga je odičil z visokimi naslovi odíčen -a -o: slavnostno odičena dvorana ♪
  8.      pohudíčiti  -im dov. (í ȋ) pog., v zvezi z ga narediti napako: bal se je, da ga ne bi kje pohudičil pohudíčiti se ekspr. 1. postati hudoben, zloben: po tistem dogodku se je ves pohudičil 2. izjaloviti se: česar se loti, vse se mu pohudiči ♪
  9.      prehudíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. prevarati, ukaniti: prehudičil je zvitega tekmeca / prehudičil bi samega vraga ♪
  10.      razdedíčiti  -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer ♪
  11.      zabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako ♪
  12.      zbesedíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. spreti se, sporeči se: zbesedičiti se s sosedom ♪
  13.      besedíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA