Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

devetero (3)


  1.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
  2.      devetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik ♪
  3.      deveterogúb  -a m (ȗ) zool. devetogub ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA