Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

detonacija (1)

1.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju ♪