Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
desolaten (1)
desoláten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
brezupen, obupen:
zaiti v
desolaten
položaj; biti v desolatnem stanju
♪
Strežnik
ZRC SAZU
Pripombe
Iskalnik:
NEVA
