Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

desetni (13)

1.      desétnica  -e ž (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju deseta hči, ki mora z doma po svetu: desetnica brez doma ♪
2.      desetníja  -e ž (ȋ) star. vojaška enota desetih vojakov; desetina: padla je cela desetnija ♪
3.      desétnik  -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku ♪
4.      desétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na desetnike: desetniški našitki / desetniška usoda ♪
5.      desétništvo  -a s (ẹ̑) knjiž. kar se nanaša na desetega brata: problem desetništva v slovenski literaturi ♪
6.      pòddesétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
7.      deséten  -tna -o prid. (ẹ̑) mat. desetiški: desetni sestav ♪
8.      eksercír  -a in -ja m (ȋ) žarg. ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / pog., ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj ♪
9.      frájtar  -ja m (ȃ) v stari Avstriji najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom, poddesetnik: prostak je moral poslušati frajtarja ♪
10.      káplar  -ja m (ȃ) v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki ♪
11.      kaporál  -a m (ȃ) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaporal ♪
12.      kapról  -a m (ọ̑) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaprol ♪
13.      kaprólski  -a -o prid. (ọ̑) star. korporalski, desetniški: kaprolski čin ♪