Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

depo (30)



  1.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, pologvoj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
  2.      depójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na depo: muzej nima depojskih prostorov ◊ arheol. depojska najdba najdba večjega števila predmetov na istem kraju
  3.      depolarizácija  -e ž (á) fiz. zmanjšanje upadanja napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi
  4.      depolarizírati  -am dov. in nedov. () fiz. zmanjšati upadanje napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi
  5.      depolitizácija  -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi
  6.      depolitizírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral
  7.      deponènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor kaj deponira: zavarovati blago deponentov
  8.      deponéntnik  -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini
  9.      deponíja  -e ž () prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega, odlagališče: deponije smeti / deponija kuriva; deponije za gradbeni material
  10.      deponíranje  -a s () glagolnik od deponirati: deponiranje vrednostnih papirjev / deponiranje smeti odlaganje
  11.      deponírati  -am dov. in nedov. () dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o: deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju
  12.      depopulácija  -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane
  13.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča
  14.      deportacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče
  15.      deportíranec  -nca m () kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev
  16.      deportíranje  -a s () glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem
  17.      deportíranka  -e ž () ženska, ki je deportirana
  18.      deportírati  -am dov. in nedov. () prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran
  19.      depot  gl. depo
  20.      depóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo
  21.      depozít  -a m () 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambojur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
  22.      depozitár  -ja m (á) 1. kdor hrani deponirano blago: depozitar izda deponentu depotno potrdilo 2. redko deponent
  23.      depozíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vlogeekon. depozitni denar knjižni denar
  24.      nadepóln  -a -o [n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln upanja, pričakovanja: črnogledi starci in nadepolni mladeniči; nadepoln se je vračal domov / nadepolna doba, mladost / umrl je nadepoln umetnik nadarjen, veliko obetajoč
  25.      usódepóln  -a -o [n] prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ́) knjiž. usoden1: usodepolni nesporazumi / usodepolno srečanje

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA