Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

denar (1.022-1.046)


  1.      razštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. s štetjem razdeliti: razšteti denar; razšteti učence na pare 2. zastar. našteti, navesti: vse napake jim je razštel ♪
  2.      razštévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. s štetjem razdeljevati: razštevati denar ♪
  3.      raztegníti  in raztégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je / ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje 2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti 3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali ● ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal ◊ šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo raztegníti se in raztégniti se 1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil 2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki ● ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen raztégnjen -a -o: raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto ♪
  4.      razvrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od razvrednotiti: razvrednotenje denarja / razvrednotenje zlata / razvrednotenje človeka / razvrednotenje intelektualnega, umetniškega dela ♪
  5.      razvrednôtenost  -i ž (ȏ) stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela ♪
  6.      razvrednotévati  -am nedov. (ẹ́) fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar ♪
  7.      razvrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo ♪
  8.      razvrednotováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar 2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja ♪
  9.      rdèč  rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada ● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše ◊ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina ♪
  10.      reálen  -lna -o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški ● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega ♪
  11.      rêči  rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga // z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo // povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili 2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano // izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti 3. zatrditi, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem 4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim 5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar 6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd 7. uporabiti za koga ali kaj a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče 8. misliti, meniti: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje 9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati 10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno 11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep 12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite // poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba 13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res 14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar 15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo 16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je 17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem 18. ekspr., v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, košarko / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur 19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum ● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo neglede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem neglede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje rêči se 1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno 2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo 3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten 4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda 5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj ● naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, razume dobesedno rekóč: rekoč te besede, je odšla ∙ tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti rékši star.: to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža rékše zastar. namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo rečèn -êna -o deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani ● ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z dozdaj rečenim me zanima še nekaj ♪
  12.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  13.      refrén  -a m (ẹ̑) 1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev; fraza, ki se ponavlja na določenih mestih skladbe 2. ekspr., navadno s prilastkom kar se v govorjenju, besedilu pogosto ponavlja: njegov stalni refren je: nimam denarja / pil je ob neprestanem refrenu kletvic ponavljanju ♪
  14.      refundácija  -e ž (á) ekon. povrnitev denarja, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundacija stroškov // povrnitev nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: refundacija davka ♪
  15.      refundírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. povrniti denar, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundirati potne stroške; refundirati delovni organizaciji osebne dohodke za delavce na vojaških vajah // povrniti nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: ker je podjetje izdelek izvozilo, so mu refundirali davek ♪
  16.      regál 2 -a m (ȃ) zgod. vladarju ali državi pridržana pravica do vira dohodkov: oddati regal v zakup; dohodki iz regalov / tudi lov je bil kraljev regal / kovni, rudni regal izključna pravica vladarja ali države kovati denar, kopati rudo ♪
  17.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja ◊ psih. regresija ♪
  18.      regresírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
  19.      reklamácija  -e ž (á) prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožba: reklamacija ni bila pravočasna, zato je ne moremo upoštevati / napisati reklamacijo / imeti zelo malo reklamacij / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● redko poskrbeti za reklamacijo domače glasbe v tujini za reklamiranje, reklamo ♪
  20.      rénta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja: dobivati, imeti rento; živeti od rente / podpisati dogovor o dosmrtni renti; poškodovanec ima pravico do mesečne rente / prodati rento ♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja ♪
  21.      rés  prisl. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro 2. ekspr. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne // izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res 3. ekspr. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil 4. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel // v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne // navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je 5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda ● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.: knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost ♪
  22.      rezêrva  -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet ● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah ◊ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov ♪
  23.      riál  -a m (ȃ) denarna enota Irana in nekaterih arabskih držav: to stane dva riala ♪
  24.      riskírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. tvegati: pri kupčijah nikoli ne riskira; riskirati pobeg iz taborišča ● pog. za odpravo so riskirali veliko denarja dali; pog. pri reševanju je riskiral življenje se je izpostavil smrtni nevarnosti; preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist ♪
  25.      rôgelj  -glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki 2. redko rog, zlasti gamsov, srnjakov: gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj 3. nar. ogel (tekstilnega izdelka): rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute ● nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik ◊ bot. rogelj del pernato deljenega lista; muz. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa ♪

   897 922 947 972 997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA