Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

demant (6)

1.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta ♪
2.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder ♪
3.      demánti  -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti ♪
4.      demantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demantirati: demantiranje poročila ♪
5.      demantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
6.      démantov  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj ♪