Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (998-1.022)


  1.      intárzija  -e ž (á) okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije; okrasiti z intarzijami; marmorne intarzije; intarzija iz ebenovine; omara z intarzijami // obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki ♪
  2.      integrácija  -e ž (á) povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitev ∙ publ. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanje ♦ ekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto ♪
  3.      integrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok ♪
  4.      intelektuálec  -lca m (ȃ) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci ♪
  5.      intelektuálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba ♪
  6.      intelektualizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uveljavljati, poudarjati um, razum v kaki dejavnosti: intelektualizirati literarno ustvarjanje / proizvodno delo so začeli vedno bolj intelektualizirati intelektualizíran -a -o: intelektualizirane pesmi ♪
  7.      intelektuálka  -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica: njegova žena je intelektualka ♪
  8.      inteligénca  -e ž (ẹ̑) 1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo 2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca ♪
  9.      inteligènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec: nazori, sloj inteligentov; ročni delavci in inteligenti / med tamkajšnjimi inteligenti je le malo intelektualcev ♪
  10.      inteligêntka  in inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja ♪
  11.      intenzificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) intenzivirati: intenzificirati delo / intenzificirati industrializacijo ♪
  12.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ) 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita ◊ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja ♪
  13.      intenzivíranje  -a s (ȋ) glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama ♪
  14.      intenzivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja ♪
  15.      intenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost intenzivnega: povečevati intenzivnost dela, študija / vprašanja se je lotil z veliko intenzivnostjo / intenzivnost obdelovanja / knjiž.: takrat je bil na višku svoje življenjske intenzivnosti moči; intenzivnost čustva, doživetja moč / intenzivnost barv izrazitost ♪
  16.      interákcija  -e ž (á) knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje: privesti do interakcije med delavci in vodilnim osebjem; medsebojna interakcija; interakcija človeka s človekom; delo je rezultat interakcije mnogih ljudi / doseči kaj v interakciji z oblastjo ♦ aer. interakcija medsebojno aerodinamično vplivanje teles; interakcija delov letala; fiz. interakcija medsebojno delovanje delcev, polj; elektromagnetna interakcija; soc. družbena interakcija medsebojno delovanje ali vplivanje med posamezniki ali skupinami ♪
  17.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪
  18.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  19.      interésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese // publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi ◊ ekon. interesna skupnost v kapitalistični ekonomiki več samostojnih gospodarskih organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni proizvodnji, prodaji, dobičku; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev ♪
  20.      interiorizácija  -e ž (á) glagolnik od interiorizirati: interiorizacija družbenih vzorov / interiorizacija nasprotja med delom in kapitalom ♪
  21.      intermédij  -a m (ẹ́) gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij ♪
  22.      intermiténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha ♪
  23.      internacionalízem  -zma m (ȋ) 1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih 2. redko mednarodnost: internacionalizem kulture ◊ lingv. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz ♪
  24.      ínterparlamentáren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na več parlamentov: interparlamentarni stiki ♦ polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih ♪
  25.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka ♪

   873 898 923 948 973 998 1.023 1.048 1.073 1.098  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA