Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (626-650)


  1.      eléktrikar  -ja m (ẹ̑) električar: pleskarji in elektrikarji; razpisati delovno mesto elektrikarja ♪
  2.      eléktroinženír  -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok ♪
  3.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika ♪
  4.      elektrónik  -a m (ọ́) 1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov 2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki ♪
  5.      eléktrotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) 1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike 2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka ♪
  6.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  7.      elitízem  -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
  8.      émentalski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira ♪
  9.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti ♪
  10.      enáčiti  -im nedov. (á ȃ) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega ♪
  11.      enajstína  -e ž (í) del na enajst enakih delov razdeljene celote: dobiti enajstino izkupička ♪
  12.      enakopráven  -vna -o prid. (á ā) kateremu pripadajo enake pravice: federacija kot skupnost enakopravnih narodov; oba jezika sta popolnoma enakopravna; pogajati se z enakopravnih pozicij; ženske so enakopravne z moškimi // redko enakovreden, enak: navzela se je njihovih navad in postala z njimi enakopravna enakoprávno prisl.: enakopravno sodelovati pri sestavljanju zakona ♪
  13.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
  14.      enciklopedíja  -e ž (ȋ) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan ♪
  15.      encím  -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator: prebavni encimi; delovanje encimov ♪
  16.      encimátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na encim: encimatske spremembe v živilu; encimatsko delovanje ♪
  17.      encímski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija ♪
  18.      éndokrinologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. nauk o delovanju endokrinih žlez in njihovih izločinah ♪
  19.      energetízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma ♪
  20.      enêrgičnost  -i ž (é) lastnost energičnega človeka: za tako delo je potreben človek z veliko energičnostjo / z vso energičnostjo so nastopali proti takim pojavom ♪
  21.      energíja  -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije ♪
  22.      enkráten  tudi ênkraten -tna -o prid. (ā; ē) nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: enkraten gledališki dogodek; enkratna mojstrovina; enkratno umetniško delo / enkratno doživetje / zamuditi enkratno priložnost izredno ugodno priložnost enkrátno tudi ênkratno prisl.: čutiti globoko, enkratno; sam.: to je nekaj enkratnega ♪
  23.      ênoizménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki poteka v eni izmeni: enoizmensko delo / enoizmenski pouk ♪
  24.      enolíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno ♪
  25.      enologíja  -e ž (ȋ) nauk o predelovanju grozdja in negi vina ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA