Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
delo (3.773-3.797)
- prótidržávnost -i ž (ọ̑-á) lastnost, značilnost protidržavnega: protidržavnost dejanja je očitna / biti osumljen protidržavnosti protidržavnega delovanja, mišljenja ♪
- prótikapitalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje ♪
- prótiljúdski -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti ljudstvu, ljudski oblasti: protiljudsko delovanje / slabš. protiljudski elementi ♪
- prótinároden -dna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti narodu: protinarodna politika; protinarodno delovanje ♪
- prótiobveščeválen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba ♪
- prótiokupátorski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti okupatorju: protiokupatorsko delovanje ♪
- prótireformácija -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo ♪
- prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
- prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
- prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
- prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
- prótivohúnski -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba ♪
- prótivohúnstvo -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
- protokól -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
- proučeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo ♪
- proučeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
- provizóričnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta ♪
- provokátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno ♪
- próza -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
- prózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj ♪
- prožíti in próžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže ♪
- pŕstan -a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih ◊ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje ♪
- pršílo -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno ♪
- pršutárna -e ž (ȃ) obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno ♪
- pŕtiti -im nedov. (ŕ r̄) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil ♪
3.648 3.673 3.698 3.723 3.748 3.773 3.798 3.823 3.848 3.873