Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (3.676-3.700)



  1.      prisvájanje  -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov
  2.      pritegnítev  -tve ž () glagolnik od pritegniti: pritegnitev zavore / pritegnitev mladine v taborniško organizacijo / pritegnitev učencev k sodelovanju / pritegnitev novega gradiva v analizo / pritegnitev pozornosti
  3.      pritegníti  in pritégniti -em dov. ( ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil 2. s potegom, potegi narediti a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti 3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi 4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen 5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila // vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje 7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili 8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi 9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem pritégnjen -a -o: pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu
  4.      pritegováti  -újem nedov.) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju
  5.      pritézanje  -a s (ẹ̄) pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj
  6.      pritézati  -am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim
  7.      pritézen  -zna -o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto
  8.      pritísk  -a m () 1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati: a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode c) pritisk Slovanov proti zahodu č) močen pritisk krvi v glavo d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk 2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk // sila na enoto površine; tlak: pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe 3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom // stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom ● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, ceviekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol
  9.      pritiskáč  -a m (á) gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti pritiskač; bluza se zapenja s pritiskači
  10.      pritískati  -am nedov. (í) 1. delati, da na kaj deluje sila: pritiskati na gumb, kljuko, ročico; z roko ji je pritiskal na sence; pritiskati na žilo / vzvod pritiska na sprožilec; pri pisanju s peresom preveč pritiskaš // zaradi svoje teže delovati na kaj s silo: telesa pritiskajo na podlago; tekočina pritiska na stene posode / sila, s katero pritiskata kolesi navzdol 2. delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritiskal na dokumente; pritiskati dlani na senca; pritiskati si mokro brisačo na čelo / z vso močjo ga je pritiskal ob tla // objemajoč delati, da je kaj tesno ob čem: pritiskala je otroka na prsi / pritiskal jo je k sebi 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: ljudje so pritiskali na trg; panično so pritiskali k vratom / Slovani so pritiskali proti zahodu so se pomikali, selili // približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: sovražne kolone so pritiskale proti njihovim položajem; zasledovalci so pritiskali za njim / od vseh strani, z vso močjo so pritiskali na sovražnika ga napadali // pojavljati se kje v veliki količini: kri ji je začela pritiskati v glavo / voda je vse bolj pritiskala naraščala; pren. skrbi so pritiskale vsak dan bolj 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: pritiskali so nanje, da bi se jim pridružili; moralno pritiskati na koga; na volitvah so politično pritiskali na volivce / pog.: pritiskal je za novo obleko prizadeval si jo je dobiti; pritiskali so ga za plačilo zahtevali so plačilo 5. ekspr. pojavljati se, nastopati: v tem letnem času zjutraj pritiska megla // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritiska / draginja že dolgo pritiska; kriza, revščina je pritiskala vedno huje 6. ekspr. neprijetno delovati, učinkovati: njegova prisotnost je pritiskala name / skrbi so ga pritiskale vsak dan bolj ● ekspr. leta ga že pritiskajo postaral se je; star je; ekspr. še bolj so nategovali meh in pritiskali na bas kot prej igrali; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom; ekspr. tako vreme ga pritiska ob tla ga dela nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. zelo je pritiskal za njo si prizadeval pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost, se poročiti z njo; pritiskali so jih z davki stiskali pritiskajóč -a -e: jokala je, pritiskajoč otroka na prsi; zadrževati pritiskajočega sovražnika; pritiskajoča sila tekoče vode
  11.      pritísniti  -em dov.) 1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl // z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem 2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil partizanske čete h Krki // objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti // začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem // pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili 5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost ● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; žarg. profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objelelektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost pritísnjen -a -o: ob steno pritisnjena omara; k tlom pritisnjena trava ∙ ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumengeom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega
  12.      pritlíkav  -a -o prid. (í) ki je nenormalno majhne rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast // ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to deloknjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembnobot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
  13.      pritrudíti  in pritrúditi -im dov. ( ú ū) zastar. s trudom priti do česa: pritrudil je veliko premoženje; vse, kar imajo, so si pritrudili s težkim delom
  14.      priučevánje  -a s () glagolnik od priučevati: omogočiti priučevanje delavcev; usposabljati se za kako delo s priučevanjem; doba priučevanja / priučevanje na delovnem mestu, v delovni organizaciji / priučevanje pravilne izgovarjave
  15.      priučíti  -ím dov., priúčil ( í) 1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil 2. redko navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti priučíti se star. naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem: v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku / priučiti se branju / priučiti se šegam in navadam kraja / človek se vsemu priuči se vsega privadi priučèn -êna -o: priučeni gibi; bil je izkušen in vsemu priučen / priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba
  16.      priučítven  -a -o prid. () nanašajoč se na priučitev: za to delo je potrebna daljša priučitvena doba / priučitvena sposobnost
  17.      priučljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva
  18.      privájati 1 -am nedov. (ā) navajati: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo privájati se 1. prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu; privajati se na hitrost / noge so se mu spet privajale hoji // prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati 2. s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada: privajati se na pitje (alkoholnih pijač) / elipt. privajati se na vino na pitje vina
  19.      privátnost  -i ž () 1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja 2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost
  20.      privések  -ska m (ẹ̑) 1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski 2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatekanat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa
  21.      privilegíranec  -nca m () nav. ekspr. kdor je privilegiran: zanje je bil privilegiranec; omogočiti delo vsakomur, ne le privilegirancem ∙ knjiž. s tem so se ukvarjali le redki privilegiranci izbranci
  22.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman
  23.      privlačeváti  -újem nedov.) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo 2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo ● to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo privlačujóč -a -e: privlačujoč pogled
  24.      privláčiti  -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; á) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo ● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali
  25.      privzgojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad

   3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA