Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (3.401-3.425)


  1.      préj  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čimprej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji 2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim // izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil 3. izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; ekspr.: prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave // ekspr., v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen ● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost préj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej ♪
  2.      préja  -e ž (ẹ̄) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare ∙ knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken ♪
  3.      prejéda  -e ž (ẹ̑) med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda ♪
  4.      prejédati  -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
  5.      prejémek  -mka m (ẹ̑) nav. mn. 1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki // knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki 2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki ♪
  6.      prejénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša nehati, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala ♪
  7.      prejésti  -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
  8.      prék  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. nujen, potreben: preko delo ∙ zastar. preki sod naglo sodišče ♪
  9.      prekadíti  -ím dov., prekádil (ȋ í) 1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso 2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami prekajèn -êna -o: prekajena svinjska rebrca; z nikotinom prekajena pljuča ♪
  10.      prekajeváti  -újem nedov. (á ȗ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe ♪
  11.      prekílav  -a -o prid. (í) slabš. prešibek, preslaboten: fant je še prekilav za tako delo ♪
  12.      prekíniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
  13.      prekínjati  -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
  14.      prekléti  -kólnem [u̯n] dov., prekolníte tudi prekólnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ọ́) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo preklét -a -o 1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti gramofon; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v medmetni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili ♪
  15.      preklétstvo  -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti ● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil ♪
  16.      preklopíti  in preklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) s spremembo položaja česa doseči drugačno a) povezavo: nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku; preklopiti z ročico b) gibanje, delovanje: preklopiti ročno krmarjenje na avtomatsko; preklopiti s pritiskom na tipko ♦ avt. preklopiti prestavo; elektr. preklopiti začasno spremeniti vezavo v tokokrogu ♪
  17.      prekontrolírati  -am dov. (ȋ) 1. ugotoviti dejansko stanje, položaj česa, pregledati: prekontrolirati osebne dokumente / čete so prekontrolirale vse ozemlje / prekontrolirati izpolnjevanje delovnega načrta 2. ponovno kontrolirati: prekontrolirati delovanje stroja ♪
  18.      prekorísten  -tna -o prid. (ȋ) ekspr. zelo koristen: prekoristno delo / to je prekoristna knjiga ♪
  19.      prekucúh  -a m (ū) ekspr. prevratnik: veljal je za prekucuha; družiti se s prekucuhi; delovanje prekucuhov ♪
  20.      prekucúški  -a -o prid. (ū) ekspr. prevratniški: prekucuško delovanje // prevraten: prekucuški čas / prekucuške besede, ideje ♪
  21.      prekuhávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kuhanjem čistiti, razkuževati: prekuhavati perilo / prekuhavati vodo 2. s kuhanjem predelovati: prekuhavati sadje v žganje ♪
  22.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  23.      prekvalifikácija  -e ž (á) usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo ♪
  24.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  25.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem ♪

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA