Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
delo (2.826-2.850)
- pečênje -a s (é) 1. glagolnik od peči: pečenje kruha, mesa; delo pri pečenju / pečenje na žaru; meso za pečenje 2. pečenka: jesti pečenje; zadišalo je po pečenju in vinu ♪
- pečénka -e ž (ẹ́) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka ∙ žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico ♪
- pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr.
povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez
truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
- péd -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
- pedagóg -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko ♪
- pedagóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška
smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
- pedánten -tna -o prid. (ȃ) zelo natančen: pedanten človek; bil je zelo pedanten / pedanten red pedántno prisl.: pedantno opravljati delo ♪
- pedántičen -čna -o prid. (á) star. pedanten: pedantičen človek / pedantičen red; pedantična natančnost pedántično prisl.: pedantično opravljati delo ♪
- pedántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost pedántsko prisl.: pedantsko opravljeno delo ♪
- pedikêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon ♪
- pehálen -lna -o [pǝh] prid. (ȃ) strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom ♪
- pehálo -a [pǝh] s (á) 1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala 2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom ♪
- peháti -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj
se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
- pék -a m (ẹ̄) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek ♪
- pekárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri se peče kruh v parnih pečeh // prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni ♪
- pekárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: uporaba mleka v pekarstvu ♪
- pektín -a m (ȋ) kem. lepljiva organska snov, ki jo vsebujejo mehki in mesnati deli rastlin: pektin v jabolkih; vloga pektina pri izdelovanju marmelade ♪
- pénja -e ž (ẹ̄) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjo v trama; s penjo pritrditi hlod na kozo ♪
- penjáča -e ž (á) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjačo v trama ♪
- pénzum -a m (ẹ̑) knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum ♪
- perfíden -dna -o prid., perfídnejši (ȋ) knjiž. izdajalski, nezvest: perfidno delovanje // nesramen, zloben: to je perfidno podtikanje / izločili so ga s perfidnim izgovorom premetenim, zahrbtnim ♪
- perióda -e ž (ọ̑) 1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode // knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode 2. lingv. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam ◊ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; kem. perioda elementi, razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se
ponavljajo; število, ki določa ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda mesečno perilo; muz. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka ♪
- perpétuum móbile m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile ♪
- personál -a m (ȃ) pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal ♪
- personálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926