Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (276-300)


  1.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  2.      brzojáven  -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno ♪
  3.      brzorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo ♪
  4.      brzostrúžen  -žna -o prid. (ū ȗ) teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo ♪
  5.      búkovniški  -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje ♪
  6.      búkovništvo  -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem ♪
  7.      búrka  -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪
  8.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪
  9.      cájnar  -ja m (ȃ) izdelovalec cajn: spretne roke cajnarjev ♪
  10.      céhovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva ♪
  11.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  12.      celodnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana ♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne ♪
  13.      céloma  prisl. (ẹ̑) zastar. v celoti, popolnoma: prav ima celoma, ne samo deloma ♪
  14.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
  15.      cenén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši ♪
  16.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  17.      centezimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi ♪
  18.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva ♪
  19.      cevárna  -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
  20.      cevovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega ♪
  21.      cíc  -a m (ȋ) cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina ♪
  22.      cigárar  -ja m (ȃ) pog. kdor kadi cigare: cigararji navadno dima ne inhalirajo // izdelovalec cigar ♪
  23.      cikcák  -a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih držav in komunističnih gibanj je objektivna zakonitost, ki se razvija navkljub vsem začasnim stranpotem in cikcakom (Delo); neskl. pril.: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja ♪
  24.      ciklotrón  -a m (ọ̑) elektr. naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev, zlasti protonov in devteronov: delovanje ciklotrona ♪
  25.      címraka  -e ž (í) nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: petdeset let je vihtel cimrako in cepin ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA