Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delo (26-50)



  1.      delovódja  -e in -a m (ọ̑) uslužbenec, ki vodi ali nadzoruje delo: gozdarski delovodja; delovodja elektrarne; delovodja v tovarni
  2.      delovódkinja  -e ž (ọ̑) uslužbenka, ki vodi ali nadzoruje delo: delovodkinja v tovarni
  3.      delovódnik  -a m (ọ̑) adm. knjiga, v katero se vpisujejo sprejeti in odposlani uradni spisi: vknjižiti spis v delovodnik
  4.      delovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na delovodje: delovodski posli / delovodski tečaj; delovodska šola
  5.      delovódstven  -a -o (ọ̑) pridevnik od delovodstvo: dober delovodstveni kader
  6.      delovódstvo  -a s (ọ̑) opravljanje delovodskih poslov: izpopolnila se je v delovodstvu
  7.      delovŕšen  -šna -o prid. () jur., v zvezi delovršna pogodba pogodba o delu
  8.      deložácija  -e ž (á) prisilna izselitev iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: grozi mu deložacija; izvršiti deložacijo
  9.      deložíranec  -nca m () kdor je deložiran
  10.      deložíranka  -e ž () ženska, ki je deložirana
  11.      deložírati  -am dov. in nedov. () prisilno izseliti koga iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: vse kaže, da jih bo treba deložirati
  12.      dodeloválnica  -e ž () tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja
  13.      dodelováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
  14.      izdeloválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj izdeluje: izdelovalec copat, glavnikov, orodja
  15.      izdeloválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material
  16.      izdeloválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od izdelovalec: izdelovalka oblek
  17.      izdeloválnica  -e ž () 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje: izdelovalnica je v prvem nadstropju, skladišče pa v kleti / Borovlje so bile znana izdelovalnica orožja 2. obrat za izdelovanje česa: izdelovalnica barvil, gumbov
  18.      izdelovánje  -a s () glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja; obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov
  19.      izdelovátelj  -a m () star. izdelovalec: izdelovatelj sodavice
  20.      izdelováti  -újem nedov.) 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte ∙ zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
  21.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov
  22.      krdéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v krdelih: tigri prihajajo krdeloma pit vodo
  23.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
  24.      nadelováti  -újem nedov.) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrjevati, delati (lažje) prehodno: nadelovati stezo v steno ● ekspr. nadelovati koga s palico tepsti, pretepati
  25.      délo  -a s (-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA