Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

deljen (112-136)


  1.      kóper  in kôper -pra m (ọ́; ó) vrtn. enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z nitasto deljenimi listi in rumenimi cveti v kobulih, Anethum graveolens: sesekljati koper; začiniti kumarice, omako s koprom ♪
  2.      koráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korak ali korakanje: koračni ritem / koračne vaje s petjem ♦ šport. koračna stoja stoja, pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi ♪
  3.      korénček  tudi korênček -čka m (ẹ̑; ȇ) rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni rdečkasti omeseneli podzemeljski deli: sejati korenček; korenček in peteršilj / ostrgaj nekaj korenčkov / rdeči korenček ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  4.      korênje  tudi korénje -a s (é; ẹ̑) 1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja ♦ bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota 2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja ♪
  5.      koščíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic ● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel ◊ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium ♪
  6.      košeníčica  -e ž (í) 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica ♪
  7.      krajévnost  tudi krájevnost -i ž (ẹ̄; á) 1. krajevna opredeljenost ali vezanost: označevanje krajevnosti 2. knjiž. lastnost, značilnost krajevnega: v romanu je posebno zanimivo podajanje krajevnosti ♪
  8.      kraljévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica / njegovo kraljevsko veličanstvo ∙ ekspr. kraljevska igra šah 2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo // zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed ◊ vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha kraljévsko prisl.: (po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz ♪
  9.      króg  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli ● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč ◊ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni ♪
  10.      krógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na kroglo: krogelno središče / krogelni izsek del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogelni odsek vsak izmed obeh delov krogle, ki nastane ob njenem preseku z ravnino; krogelni pas del površja krogle, ki leži med vzporednima krožnicama; krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; krogelna plast del krogle, ki leži med dvema vzporednima ravninama ◊ elektr. krogelno iskrilo iskrilo z elektrodama v obliki krogel; fiz. krogelno valovanje valovanje, ki se iz majhnega izvora širi v prostoru enakomerno na vse strani; krogelno zrcalo ♪
  11.      kŕpa  -e ž (ŕ) 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode 2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp // tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume / ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana 3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah 4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov ◊ bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj ♪
  12.      krpàn  -ána m (ȁ á) 1. ekspr. velik, zelo močen človek: ta je bil pravi krpan 2. pog. avtobus z deljeno karoserijo, navadno v mestnem prometu: izstopati iz krpana ♪
  13.      krvomóčnica  -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica ♪
  14.      kvátre  kváter ž mn. (á ȃ) rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseni ∙ ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko ♪
  15.      kvócient  -a m (ọ̑) mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik: izračunati kvocient / diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke ◊ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti ♪
  16.      léha  -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe ♪
  17.      lík 1 -a m (ȋ) 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika ∙ knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi 4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ◊ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani ♪
  18.      likvidátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji ♪
  19.      lírast  -a -o prid. (ȋ) podoben glasbilu liri: lirasta oblika ♦ bot. lirasti list pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo lírasto prisl.: lirasto ukrivljeni rogovi ♪
  20.      lisják  -a m (á) 1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak 2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari ● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda ◊ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve ♪
  21.      líst  -a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih; drgeta, trese se kot list v vetru; sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada // kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka 2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list; popisati, preganiti, pretrgati list; prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki // tak kos a) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list; iztrgati iz beležnice list; počasi obrača liste in šepetaje bere; zvezek ima šestdeset listov; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list; notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo // s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja 3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list; izdati, podaljšati potni list; poljud.: mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti; poročni list izpisek iz poročne matične knjige; predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige 4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi; list poziva vlado, naj začne pogajanja; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Socialistične republike Slovenije 5. star. pismo: brati list; sin ji je poslal list; materin list 6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list; list kopja; list kose, lopate, sekire, žage; konica lista ● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti ◊ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerem se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 x 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini ♪
  22.      lóri  -ja m (ọ̑) zool. 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus ♪
  23.      mazíljenec  -nca m (ȋ) vznes. komur je bila podeljena (vladarska) oblast z maziljenjem: vladar maziljenec ♦ rel. Maziljenec Kristus ♪
  24.      mêdel  -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
  25.      meglén  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na meglo: a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje 2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti // ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba 3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen // podan tako, da dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno ● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna megléno prisl.: megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno ♪

   1 12 37 62 87 112 137 162 187 212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA