Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

deli (1570)



  1.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši () s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
  2.      delikatésa  -e ž (ẹ̑) 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi
  3.      delikatésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami
  4.      delikatésnica  -e ž (ẹ̑) redko delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici
  5.      delikátnost  -i ž () lastnost, značilnost delikatnega: pisatelj se ni prestrašil niti zahtevnosti niti delikatnosti snovi; odgovornost in delikatnost naloge / to temo redko srečujemo v literaturi zaradi njene delikatnosti / knjiž. to je pripisoval njegovi delikatnosti do žensk
  6.      delíkt  -a m () 1. jur. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: delikt obsega kazniva dejanja, gospodarske prestopke in vse vrste prekrškov / civilnopravni, mednarodnopravni delikt 2. nedopustno dejanje ali ravnanje: to je hud delikt; moralni delikt
  7.      delíkten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost
  8.      delílen  -lna -o prid. () ki deli: delilna črta; prostor so predelili z delilno steno / delilni stroj ◊ geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici
  9.      delílnik  -a m () strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti
  10.      delílnost  -i ž () redko deljivost
  11.      delinkvénca  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih deliktov: delinkvenca narašča; mladinska delinkvenca; delinkvenca med vojno
  12.      delinkvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov
  13.      delinkvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja
  14.      delinkvêntka  in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka
  15.      delinkvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino
  16.      delinkvéntstvo  -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva
  17.      deliránt  -a m (ā á) med. kdor je v deliriju: alkoholni delirant
  18.      deliránten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delirij: deliranten bolnik / delirantno stanje
  19.      delírij  -a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola // ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti
  20.      delírijski  -a -o (í) pridevnik od delirij: delirijske blodnje
  21.      deliriózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. deliranten: deliriozen bolnik
  22.      delirírati  -am nedov. () med. biti v deliriju
  23.      delírium trémens  delíriuma trémensa m (í-ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens
  24.      delišés  in delíšes -a m (ẹ̑; ) agr. sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike: prodajajo zlato parmeno in delišes / Priolov delišes; rdeči, zlati delišes
  25.      delítelj  -a m () 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA