Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dele (2161)

1.      deleátur  -ja m (ȃ) tisk. grafično znamenje, ki nakazuje izpustitev, črtanje česa, zlasti pri korekturah: napisati na rob odstavka deleatur [ϑ] ♪
2.      délec  -lca m (ẹ̄) majhen del: poškodoval ga je delec granate / ekspr. to se je zgodilo v delcu sekunde / en delec vodika in en delec klora / razstaviti stroj na dele in delce ◊ fiz. delci alfa in alfa delci jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; osnovni ali elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; geogr. delci na pravilne dolge in ozke parcele razdeljeno kmetijsko zemljišče ♪
3.      delegácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov, odposlanstvo: poslati, sestaviti, sprejeti delegacijo; izvolili so ga v delegacijo; parlamentarna, vladna delegacija; šef, vodja delegacije ♦ jur. voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; delegacija prenos pristojnosti od enega organa na drugega ♪
4.      delegacíjski  in delegácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na delegacijo: vsi člani so svojo delegacijsko nalogo dobro opravili / delegacijske volitve ♪
5.      delegát  -a m (ȃ) kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov, odposlanec: delegati so razpravljali o dosedanjem delu; izvoliti delegata; poslati svojega delegata na kongres; partijski delegat; delegat občanov ♦ rel. apostolski delegat ♪
6.      delegátka  -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu; zbrala se je množica delegatov in delegatk ♪
7.      delegátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delegate, odposlanski: delegatsko zborovanje ♦ jur. delegatski volilni sistem volilni sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti ♪
8.      delegíranje  -a s (ȋ) glagolnik od delegirati: delegiranje predstavnikov občinskih organizacij v republiške organe ♪
9.      delegírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izbrati, določiti koga za delegata: vsaka organizacija delegira po enega člana; delegirali so ga kot svojega zastopnika ♦ jur. prenesti pristojnost od enega organa na drugega delegíran -a -o: delegiran odposlanec ♪
10.      delektírati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. zelo se zabavati, uživati: delektiral se je ob grotesknem humorju ♪
11.      delén  -a m (ẹ̑) tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena ♪
12.      délen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika ◊ jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša ♪
13.      délež  -a m (ẹ̑) 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali ● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen ◊ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri glavnici kake gospodarske organizacije ali podjetja; jur. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti ♪
14.      déležen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delež: deležna pravica ♦ ekon. deležna glavnica glavnica, sestavljena, pridobljena iz deležev ♪
15.      deléžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi ♪
16.      deléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. dajati, deliti: drugim deležiti dobrine deléžiti se star. biti deležen česa: deležila se je vsakega njegovega veselja ♪
17.      deléžje  -a s (ẹ̑) lingv. nesklonljivi deležnik v funkciji povedka ♪
18.      déležnica  -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju ♪
19.      déležnik  -a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik ♪
20.      deléžnik  -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta ♪
21.      deležnína  -e ž (ȋ) star. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe; tantiema: prejeti deležnino ♪
22.      déležniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od déležnik: deležniška knjiga ♪
23.      deléžniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona ♪
24.      deléžništvo  -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu ♪
25.      deléžnost  -i ž (ẹ́) star. udeleženost, sodelovanje: deležnost pri naraščanju narodnega bogastva; deležnost pri tatvini ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226