Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dele (12-36)

12.      délen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika ◊ jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša ♪
13.      délež  -a m (ẹ̑) 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali ● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen ◊ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri glavnici kake gospodarske organizacije ali podjetja; jur. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti ♪
14.      déležen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delež: deležna pravica ♦ ekon. deležna glavnica glavnica, sestavljena, pridobljena iz deležev ♪
15.      deléžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi ♪
16.      deléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. dajati, deliti: drugim deležiti dobrine deléžiti se star. biti deležen česa: deležila se je vsakega njegovega veselja ♪
17.      deléžje  -a s (ẹ̑) lingv. nesklonljivi deležnik v funkciji povedka ♪
18.      déležnica  -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju ♪
19.      déležnik  -a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik ♪
20.      deléžnik  -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta ♪
21.      deležnína  -e ž (ȋ) star. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe; tantiema: prejeti deležnino ♪
22.      déležniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od déležnik: deležniška knjiga ♪
23.      deléžniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona ♪
24.      deléžništvo  -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu ♪
25.      deléžnost  -i ž (ẹ́) star. udeleženost, sodelovanje: deležnost pri naraščanju narodnega bogastva; deležnost pri tatvini ♪
26.      ántidélec  -lca m (ȃ-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec; odkrili so nov antidelec ♪
27.      brezdélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko brezdelnež: gosposki brezdelec ♪
28.      brezdélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci // ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje ◊ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva brezdélno prisl.: brezdelno postopati, živeti ♪
29.      četverodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
30.      čudodélec  -lca m (ẹ̑) redko čudodelnik ♪
31.      čudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. rel. ki dela čudeže: čudodelna podoba 2. čaroven: čudodelna palica / čudodelna moč umetnikove besede ♪
32.      dobrodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki dela dobra dela, dejanja: dobrodelne ustanove; dobrodelno društvo / prireditev v dobrodelne namene ♪
33.      dvódélen  -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva dela: klop ob peči je bila dvodelna; dvodelna obleka; dvodelna skladba / dvodelne kopalke; dvodelna omara; dvodelno okno; dvodelna vrata ♦ friz. dvodelna brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v dva pramena razdeljenimi kocinami; muz. dvodelni takt dvodobni takt ♪
34.      ênodélen  -lna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en del: enodelna obleka; enodelna zavesa / enodelno okno ♪
35.      hudodélec  -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev ♪
36.      hudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) redko hudodelski: hudodelno nagnjenje ♪

   1 12 37 62 87 112 137 162 187 212