Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

delat (1.126-1.150)


  1.      ponemčeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj nemško: ponemčevati obmejne prebivalce / ponemčevati slovenske vasi ♪
  2.      poniževálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
  3.      ponôčen  -čna -o prid. (ó) nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali ♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač ♪
  4.      ponotránjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj notranje, osebno: režiser je v filmu poglabljal in ponotranjal upodobitve individualnih likov ponotránjati se postajati globok, usmerjen v notranji svet: pesnik se je v svojem drugem obdobju pisanja začel ponotranjati ♪
  5.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  6.      pooblastílo  -a s (í) pravica, da kdo uradno veljavno opravi, opravlja kako (pravno) dejanje: dati, omejiti pooblastilo; ima pooblastilo, da podpisuje račune; publ. široka pooblastila / predsednik države je dobil izredna pooblastila / pismeno, ustno pooblastilo / delati po pooblastilu koga // listina, s katero se da komu taka pravica: izdati, izročiti, podpisati pooblastilo // obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom: preseči pooblastila; velika pooblastila ♪
  7.      poosébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari 2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka ♪
  8.      poostrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. delati kaj (bolj) strogo: cenzuro so neprenehoma poostrovali 2. knjiž. delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostrovati kriterije 3. nav. ekspr. večati, krepiti: poostrovati napad, vpliv; socialna nasprotja so se poostrovala ♪
  9.      popádati 1 -am dov. (ā ȃ) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi ♪
  10.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  11.      poplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove 2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom ♪
  12.      poplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: narasli potok je začel poplavljati; voda je hitro poplavljala dolino / ta reka vsako pomlad poplavlja / morje poplavlja obalo; pren., ekspr. jutranja zarja je poplavljala lesketajoče se ledenike // ekspr. pojavljati se kje v veliki količini, množini: tuje blago poplavlja domača tržišča; deželo so poplavljale sovražne divizije 2. delati, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: poplavljati riževa polja // ekspr. delati, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplavljati trg s tujimi proizvodi / poplavljati poslušalce z zabavnoglasbenimi oddajami ♪
  13.      poplitvováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko delati (bolj) plitvo: poplitvovati jarek; struga reke se poplitvuje / taki filmi poplitvujejo gledalce ♪
  14.      popólnost  -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost popolnega: popolnost seznama / nav. ekspr.: doseči popolnost; najvišja moralna, umska popolnost; popolnost pesnikove lirike / ekspr. izdelati kaj do popolnosti ♪
  15.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪
  16.      popredmetováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: popredmetovati svoje misli, občutke 2. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetovati medčloveške odnose ♪
  17.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
  18.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪
  19.      popularizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko ♪
  20.      porábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede ♪
  21.      poravnávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore ♪
  22.      porazdeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč 2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine ♪
  23.      pórcija  -e ž (ọ́) 1. določena, natančno odmerjena količina jedi: porcije so bile vsak dan manjše; povečati, zmanjšati porcije / delati porcije / naročiti dve porciji golaža in porcijo krompirja / ekspr. svojo porcijo je že pojedel / pečenko je razrezala na porcije / dvojna porcija; mala porcija 2. ekspr., z oslabljenim pomenom količina jedi sploh: vzela si je veliko porcijo krompirja / pojedel je celo porcijo pečenke zelo veliko // izraža visoko stopnjo: potrebna mu je bila precejšnja porcija poguma / dobil je krepko porcijo udarcev 3. žarg., voj. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz porcije; s porcijami v rokah so stali pred kotlom ♪
  24.      poróčati 2 -am nedov. (ọ́) po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah poróčati se postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete ♪
  25.      portretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA