Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dela (9-33)
- délaven -vna -o prid., délavnejši (ẹ́) ki rad dela: delaven človek; njegova mati je zelo delavna; delaven kot mravlja / ekspr. delavne roke // dejaven, aktiven: delavni in pasivni člani društva; vsi smo bili mrzlično delavni ♪
- délavka -e ž (ẹ́) 1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica 2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka 3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka! 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka ♪
- delávnica -e ž (ȃ) 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje ali popravlja: najeti delavnico; avtomehanična, čevljarska, mehanična, mizarska delavnica; gledališke delavnice delavnice, v katerih se izdeluje scenska in kostumska oprema; pren. pogled v duhovno delavnico slavnega filozofa; velikanska delavnica narave 2. obrat, manjše podjetje, ki kaj izdeluje ali popravlja: oženil se je in odprl delavnico; mnogo naših tovarn je zraslo iz obrtnih delavnic / dognano je, da so vse te slike delo iste slikarske, umetniške delavnice / prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence ♪
- delávničen -čna -o (ȃ) pridevnik od delavnica: delavnično poslopje ♪
- délavnik -a m (ẹ́) 1. dan, ko se dela: delajo ob delavnikih in praznikih; krčma je ob delavnikih bolj prazna; na delavnik nima nihče časa 2. ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delavnik; skrajšan delavnik / dvainštirideseturni delavnik delovni teden, v katerem se dela dvainštirideset ur ♪
- délavniški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavnik: delavniška obleka délavniško prisl.: delavniško oblečen ♪
- delávniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delavnico: delavniški prostor / delavniška miza ♪
- délavnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost delavnega človeka: vsi so ga cenili zaradi njegove delavnosti; vzgajati mladino k delavnosti // dejavnost: dopolnilna delavnost podjetja; pisateljska, politična delavnost; sledovi človeške delavnosti ♪
- delavóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) voljen delati: k delu je treba pritegniti delavoljne in poštene ljudi / mladi delavoljni kadri ♪
- delavóljnost -i ž (ọ́) lastnost delavoljnega človeka: delavoljnost posameznikov je rodila uspehe ♪
- délavski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev / delavski svet samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so
jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev ♪
- délavstvo -a s (ẹ́) delavci: izboljšanje življenjskih razmer delavstva; kampanja za vpisovanje delavstva v organizacijo / delavstvo se je pričelo uveljavljati kot politični faktor; delavstvo in meščanstvo ♪
- delazmóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zmožen za delo: v vasi je trideset delazmožnih ljudi / bil je nadarjen in delazmožen uradnik sposoben ♪
- delazmóžnost -i ž (ọ́) zmožnost za delo: skrbeti za zdravje in delazmožnost; zmanjšana delazmožnost ♪
- delažêljen -jna -o prid. (é ē) željen delati: delaželjni ljudje / delaželjen temperament ♪
- candela gl. kandela ♪
- cedéla -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) ♪
- citadéla -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije ♪
- dodélanost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila ♪
- dodélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba ♪
- dodeláva -e ž (ȃ) glagolnik od dodelati: šivilja potrebuje za dodelavo obleke še dve uri / dodelava papirja, tkanin ♪
- dodelávati -am nedov. (ȃ) približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo ♪
- gradéla -e ž (ẹ̑) rebrasta priprava za pečenje na žaru: ribe, pečene na gradeli ♪
- izdélanost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami ♪
- izdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dati čemu dokončno obliko, podobo: obleka je skoraj narejena, le še izdelati jo je treba / članek je treba še izdelati / publ.: jasno izdelati svoja stališča; umetnik je izdelal svojo tehniko 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: izdelati načrt, pravilnik / film je izdelalo domače podjetje / izdelati čevlje, pohištvo, stroje; industrijsko, strojno izdelati; izdelati iz gline; izdelati si orodje / izdelati po meri; izdelati v enem kosu / publ.: banka je izdelala potrdilo v več izvodih sestavila, izdala; o tem problemu avtor ni
izdelal posebne teorije ∙ zastar. pesnik je izdelal mnogo lepih pesmi napisal, spesnil ♦ lov. pes izdela sled pride po sledi do divjadi 3. uspešno končati šolanje, študij: vsi učenci so izdelali; razred je izdelal z dobrim uspehom / izdelati pri izpitu / pri zgodovini ni izdelal ni bil ocenjen pozitivno izdélan -a -o 1. deležnik od izdelati: lepo izdelan predmet; načrt še ni izdelan; ročno izdelana preproga; izdelan iz kovine 2. publ. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: imeti izdelan nazor, pogled na svet; pesnik je stopil v javnost kot izdelana osebnost; prim. zdelati ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209